» »

Vojager 1 na robu osončja

Vojager 1 na robu osončja

poweroff ::

NASA ( 24 kokoši).

Zanima me, ali z njim komunicirajo?

Kolikor vem, je bila najdaljša vzpostavljena komunikacija s Pioneer 10 na razdalji 12 milijard km.
sudo poweroff

Thomas ::

> Po skoraj treh desetletjih je vesoljsko plovilo Voyager 1 na robu našega sončnega sistema in bo kmalu vstopilo v 'odprto vesolje'.

To je mau tko. Bolj bul kot ne. Ni nobene take meje med Osončjem in Odprtim vesoljem.

Radio signale pošiljajo vsake toliko, na pogon radioaktivne baterije.

poweroff ::

Ja, glede tiste meje vem.

ampak glede signalov me pa zanima tole... kolikor se spomnem iz svoje fizike, moč signala pada s kvadratom razdalje.

A je mogoče znano kako močni so oddajniki na Voyagerju in kako oslabljen signal pride na Zemljo. Zanima me tudi kako signal sfiltrirajo glede na okoliške motnje.
sudo poweroff

Thomas ::

300 Wattov, če kej vem. Jasno, moč pada s kvadratom prepotovane razdalje. Samo jo pač ojačamo, če nekoliko signala le zajamemo. To delamo že skozi celo zgodovino radia.

Kje je meja? S 300 Watti oddajne moči lahko prečka signal celo Galaksijo ali prostor med dvema. Samo če na oni strani niso tko leni in nesposobni, da ne bi primerno ojačili prejetega signala.

BigWhale ::

rfmw ::

@Thomas

definiraj tole:

"Samo če na oni strani niso tko leni in nesposobni, da ne bi primerno ojačili prejetega signala."
Legendary 8RDA+ (reCAPed ;), XP1700+ 2108 @ 1.84 V, SLK900A AS3 @ 2500 rpm
1,5GB Samsung DDR333+Geil DDR400+SuperTalent DDR400 @ DC 200 MHz @ 6-3-3-2.5

Boeing ::

rfmw: prejemnik mora znat in bit sposoben prejeti signal ojačati tako, da je uporaben -> ga lahko dešifrira. Če tega ne zna/je nesposoben/je len, potem ni nič.


Drugače pa, a ni pri eksperimentih na takih ekstremnih razdaljah v navadi, da signal prejmejo ostali sateliti nekje vmes, ga sfiltrirajo, ojačajo in pošljejo dalje ? Logično bi bilo, če imaš seveda ravno pri roki kakšen tak satelit oz. sondo...

LP J
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

BigWhale ::

Ne to dobesedno jemat.

En pulzar iz neke druge galaksije oddaja PRECEJ mocne radijske signale. Tukaj na zemlji pa jih razen enormnih radio teleskopov nihce ne ujame. Ko pa signal enkrat ujames ga lahko tudi ojacas.

The Sound Of Pulsars

BigWhale ::

Boeing,

Nah, navadno kar na zemlji lovijo z radio teleskopi.

Radiotelescope @ Wikipedia
Very Large Array @ Wikipedia
Arecibo Observatory @ Wikipedia

Pa se seznam vseh:

Category:Radio telescopes @ Wikipedia

keber ::

Matthai, če bi prebral Nasin članek, na katerega si dal link, bi lahko ugotovil, da komunicirajo z njim (kako bi sicer ugotovili razne znastvene rezultate). Oddaljen je pa trenutno skoraj 14 milijard km.

Sicer pa, če bo Voyager 1 deloval do 2020, bo mogoče celo priletel v pravi medzvezdni prostor (sedaj je pač v nekem vmesnem območju) - no priletel bo itak, samo če bo od njega tudi kaj slišati, bo pa še bolje. V tiste konce še lep čas ne bo nobene sonde, kajti odprava New Horizons bo samo pri Plutonu šele leta 2015, kje je še potem 14 milijard km. Pa najverjetneje ne bo imela na krovu tako močnih RTG-jev (radiotermalnih generatorjev), da bi delovali do razdalje, kjer bo Voyager leta 2020, to je skoraj 21 milijard km.

poweroff ::

V bistvu hočem debato speljati na eno področje, ki me zanima. Namreč, ali je mogoče prestrezati elkoktromagnetne signale, ki jih oddajajo elektronske naprave, npr. monitor, tipkovnica, itd iz vohunskega satelita. Le-ti naj bi krožili 200km nad površjem zemlje.

Logika mi pravi, da če so sposobni prestreči signale oddaljene 14 milijard km, bi morali tudi 200 km, pa čeprav so ti drugi signali veliko šibkejši.

Samo nisem fizik in bi mi prav prišlo mnenje koga, ki je fizik, da pove kaj več o tem.
sudo poweroff

OwcA ::

Če zelo dobro veš kaj iščeš (predpogoj, da lahko učinkovito obdelaš signal) bi šlo. Praktično bi rekel, da samo satelit ne bi zadoščal, ker se ne bi mogel osredotočiti na le en izvor. Satelit v navezi z recimo laserskim namerilnikom (kot se jih uporablja za vodenje izstrelkov) ali GPS koordinatami pa je že druga pesem.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Keyser Soze ::

Hm, kaj pa vem moraš računati tudi na veliko zasičenost samega okolja s temi signali. Preciznost bo morala biti nedoumljiva, da bi z satelitom ujeli signal tele moje tipkovnice(pa je wireless). Tile radiotelskopi kot vemo niso navadno postavljeni sredi nekih tehnoloških središč oz. mestnih jeder.

Thomas ::

Ko random (termični) radio šum preglasi šibke signale oddane nekje daleč ... moraš poslušati nekoliko dlje, da kaj razbereš.

Da se. Da se poslušat vse (današnje) tipkovnice na Zemlji istočasno. Taka tehnologija je povsem možna. Samo je še ni.

Je pa po drugi strani res, da že obstajajo komercialni kanali, katere je v PRINCIPU nemogoče poslušat. Kvantno skrivanje infota je 100%.

OwcA ::

Vsekakor ni trivijalno, ampak tako na oko bi rekel, da dokler so lahko na 1 m natančni (drugače povedano v radiju 1 m okoli tebe ne sme biti nobene naprave s podobnim EM "podpisom"), je realna možnost, da bi šlo. Da ne bo pomote, govorim le o razširitivi iz vohunim iz sosednjega satnovanja v vohunim iz vesolja, ne o sami tehniki dekodiranja EM signalov.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

BigWhale ::

Tipkovnici tezko, monitorju precej lazje. Je pa vprasanje kaj bi v resnici dobil. Monitor na nogometnem igriscu ne bi bil tak problem, monitor v eni stolpnici, kjer bi bilo se nekaj deset ali pa sto monitorjev pa skoraj nemogoce. Ne bom rekel nemogoce. Problem so okoliske motnje. Teh je pa ogromno.

OwcA ::

Znalo bi celo biti, da je še lažje brati kar RAM oziroma komunikacijo na vodilu, ker imaš veliko orentirnih točk -- izvorov dokaj konstantnih frekvenc in protokole bolj ali manj splošno dostopne z vsemi podrobnostmi, kot so napetosti in kje v signalu se prenašajo podatki.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

PhotoBlaz ::

Pa signal v brezzracnem prostoru kaj lazje potuje kot npr. signal ki potuje po nasi atmosferi?

Pa se nekja,....glede Voyagerja me je vedno zanimalo,...kako je z materiali, kateri so bili uporabljeni za gradnjo Voyagerja....kot vemo plastika, tudi kovine, se starajo,...sicer mogoce zaradi soncnega sevanja in zracnih in podnebnih vplivov, ki jih tam noter sicer ni,...ampak vseeno,...v nedogled najbrs ne bo slo.....materiali bodo verjetno pocasi razpadli...ali ne? Si ne znam priblizno predstavljat tega. Dobro ne govorim zdaj o razpadu materialov v 20, 30, 50 letih,...ampak recimo 100, 1000, 10000 letih potovanja Voyagerja,...ce mu bo to sploh usojeno.

Thomas ::

Najbolj zanimivo pri teh sondah je to, da zgleda, ne ubogajo čisto Newtonovega gravitacijskega zakona.

Pioneer je baje za razdaljo do Lune premalo daleč. Kot bi se pojavila neka dodatna gravitacija, ki jih zavira.

Thomas ::

> ampak recimo 100, 1000, 10000 letih potovanja Voyagerja,

No difference!

> ...ce mu bo to sploh usojeno.

Ne, mu ne sme biti. Ker ga moramo kmalu ujeti, v svoji ekspanziji na vse strani s svetlobno hitrostjo.

PhotoBlaz ::

hehe...to misljenje mi je vsec,...da ga moramo ujeti ;)

Thomas ::

Dokler pač nimaš vseh atomov v svoji okolici pod kontrolo, nisi varen, nisi ekonomičen, vire puščaš vnemar.

Logično je potem, da ne moremu pustiti Saganove oglasne table pa kar pri miru. Kot nobenega atoma sploh.

BigWhale ::

> Pioneer je baje za razdaljo do Lune premalo daleč. Kot
> bi se pojavila neka dodatna gravitacija, ki jih zavira.

Vsake toliko casa najbrz zadane kak atom ali molekulo snovi. Vprasanje, ce jih je bilo dovolj, da so ga tako zabremzali.

.:joco:. ::

Zakaj pa ga ne bi se kak atom zadel odzadaj in ga malo pospesil?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

Ja. Od zadaj ga še bolj pospešujejo, saj ima sončni veter v hrbet.

Ali je bilo nekaj spregledano, ali pa imamo krizo v gravitacijskih zakonih?

Thomas ::

En možen odgovor bi bil ta, da je v Osončju nekaj temne mase. Toda ta bi potem vplivala tudi na tirnice planetov, tega pa ne opazimo.

To NI prva štala, ki jo tuki imamo. Galaksije se tudi ne obnašajo prav in za to krivimo temno maso.

Pa še okoli hitrosti gravitacije smo hudo skregani.

Če hoče kdo postati pomemben znanstvenik, naj to štalo prepričljivo pokida.

SasoS ::

eh...300K km u 30 letih in 14Miljard km...to se že kaka decimalka na gravitacijski konstanti pozna :P

Thomas ::

Ne ... ni tko simple. Žal.

Za eno desetmilijardinko težnega pospeška na površini Zemlje gre. Taka napaka pri kroženju Lune okoli Zemlje ali Zemlje okoli Sonca ... bi se poznala krepko!

Sej to je pa tadrugo. Da tukaj se pa ne. Nerodna stvar.

keber ::

Obstaja tudi možnost, da vse skupaj ni dovolj natančno izmerjeno.

Kajti pred mimoletom Voyagerja 2 Neptuna so iz dostopnih podatkov sklepali, da mora nekje obstajati deseti planet ali Planet X. Ob mimoletu so izmerili natančno (kolikor se je dalo pač) maso Neptuna, iz teh podatkov pa so razlogi za deseti planet izginili.

gzibret ::

Bemti, zakaj na Voygerja niso dali boljšega reaktorja. Sej sonda še vedno dela, ampak ima na voljo premalo watov (nekaj inštrumentov je crknilo, nekaj pa jih je še vedno na voljo).
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

keber ... bi skoraj moral imeti prav.

Edina negativna posledica kebrovega prava bi bila ta, da eni top stručkoti ne znajo dobr računat. Kar smo pa že večkrat videli.

Hmmm ....

Utk ::

Thomas, kako bomo ujeli tisto stvar, če bomo do 2050 že večinoma uplodani?:D oz., potem bi seveda tudi lahko, ampak kdo se bi sploh sekiral za tisto.

Thomas ::

Rabiš hardware, oziroma bolje rečeno useware. Kar ga dobiš. Vse ostalo je maleware, ki ga konvertiramo v safeware.

Ja?

keber ::

gzibret:

Zakaj niso v Voyagerja dali močnejšega radiotermalnega generatorja (ni to reaktor)?
Voyagerja sta bila namenjena za preučitev zunanjih planetov, ker takrat niso bili poznani skoraj nič. Voyager 1 naj bi po prvotnih zamislih letel celo mimo Plutona, vendar so tir kasneje spremenili, da je dobil dober vpogled na Titan.

RTG-ji pa tudi precej stanejo, moč pa jim usiha s časom (prepolovni čas plutonija jih omejuje). Če bosta Voyagerja delovala do 2020, bosta delovala vsak 43 let. To pa je doba, ki jo ni preživela še nobena vesoljska sonda. In vsaka čast inženirjem, da so skupaj sestavili sondo, ki deluje skoraj pol stoletja in to v najrazličnejših razmerah.

Thomas ::

Ja, ja. To je tko. Če hočeš, da ti dela 10 krat dlje, rabiš 1000 krat več plutonija. No shit, man!

keber ::

Sem pogledal še glede anomalije pri oddaljenosti Pioneerjev.

Tukaj več piše.

Sicer pa moje mnenje je, glede na to, da ta pojav pri Voyagerjih ni opazen (sta tudi precej sodobnejši sondi), je težko govoriti o nekih velikih anomalijah pri fiziki.

Thomas ::

Hja sem kar zadovoljen s tem. Tale misterij verjetno JE črtan s seznama, na ta način.

Good.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

New Horizons brzi proti Plutonu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6020407 (15722) antonija
»

Uradno: Voyager 1 je zapustil Osončje! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
12443365 (37858) CaqKa
»

Kje neki je Voyager 1? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
22079200 (69617) jest10
»

Voyager 1 v zrelih letih zapušča Osončje (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7632635 (28315) Sova

Več podobnih tem